28.12.2015-VISOKOGORSKE TURE V LETU 2016

V planu izletov Planinskega društva Ruše za leto 2016 so tudi štiri ture, ki jih bom vodil.

1. 25.6.2016---KROFIČKA (2083 m) Penzion Razpotje v Logarski dolini (770 m)-Koča na Klemenči jami (1208 m)-mimo največjega macesna čez Puklovco-Krofička (2083 m). Povratek po isti poti. Zahtevna označena pot, hoje je približno 7 ur. Potrebna oprema: letna za visokogorje, čelada.                                                                                                                         
2. 15.7.-17.7.2016---KOROŠKA RINKA (2433 m)-TURSKA GORA (2251 m)-SKUTA (2532 m)-GRINTOVEC (2558 m)-JEZERSKA KOČNA (2540 m) Parkirišče na Ravenski Kočni (1000 m)-Slovenska pot-prenočevanje Kranjska koča na Ledinah (1700 m)-Koroška Rinka (2433 m)-Vrh Turskega žleba-Turska gora (2251 m)-Skuta (2532 m)- Bivak pod Grintovcem (2100 m)-prenočevanje Cojzova koča na Kokrskem sedlu (1793 m)-čez streho-Grintovec (2558 m)-Dolška škrbina-Jezerska Kočna (2540 m)-po Kremžarjevi poti-Češka koča na Spodnjih Ravneh (1542 m)-Parkirišče na Ravenski Kočni. Zelo zahtevna označena pot, hoje prvi dan 2 uri, drugi dan 8-9 ur, tretji dan 7 do 8 ur. Potrebna oprema: letna za visokogorje, čelada.
3. 6.8.-7.8.2016---SAULECK (3086 m) Parkirišče pod Dösner Alm (1448 m)- prenočevanje Arthur Von Schmid Haus (2275 m)-Sauleck (3086 m) Zahtevna označena pot, hoje skupaj prvi in drugi dan 9 do 10 ur. Potrebna oprema: letna za visokogorje.
4. 3.9.-4.9.2016---MRZLA GORA (2203 m)-VELIKA BABA (2127 m)-LEDINSKI VRH (2108 m) Matkov kot (850 m)-Matkov škaf-Mrzla gora  (2203 m)-Mrzli dol-Savinjsko sedlo (2001 m)-Jezersko sedlo (2036 m)-prenočevanje Kranjska koča na Ledinah (1700 m)-Velika Baba (2127 m)-Ledinski vrh (2108 m)-Savinjsko sedlo (2001 m)-Frischaufov dom na Okrešlju (1396 m)-Slap Rinka. Zelo zahtevna označena pot, hoje prvi dan 7-8 ur, drugi dan 7 ur. Potrebna oprema: letna za visokogorje, čelada.

14.05.2015-PO POHORJU

Včasih je dobro na pot povsem sam. Da ustaviš konje, v miru razmisliš. Pohorski gozdovi so za takšne poti še posebej primerni. Pa še pred hišnim pragom so.
Današnjo pot sem pričel v Logu pri Bistrici ob Dravi. Strm vzpon proti Pečkam (720 m). Pri koči izpolnim listek, Pečke moja impresija in preberem, da so bili nekateri tu letos že več kot stokrat.
V nadaljevanju se odločim za pot, ki pelje proti Mariborski koči. Pozimi sva z vodniškim kolegom Darkom, kar krepko gazila po njej. Do kolena in mestoma še čez.
Tokrat je vse lahko, ptički veselo žvrgolijo, misli pa se vrtijo okrog vodniških obveznosti, ki prihajajo. Pa željene ture, ki jih želim letos opraviti.
Družbo mi dela naša psička Smaly. Gozd je njeno priljubljeno igrišče. Teka naprej, pa nazaj, pa opreza za glasovi ptic.... Kmalu sem na mestu, kjer sva pozimi z Darkom skrenila proti Glažuti. Snega je bilo pač preveč. Sedaj je vse lahko, le tu in tam malo bolj zasopem.
Na južni strani Pohorja proti Mariborski koči moram po najprej makadamski, potem še po asfaltni cesti, da pridem do Mariborske koče. Malo obiska, pa saj ni čudno. Med tednom je, praznik je le v sosednjih državah. Verjetno so bolj krščanske. Mi imamo raje revolucionarne praznike.
Odličen čaj, kavica in nared sem za povratek.
Najprej mimo vojaškega stolpa, tako imenovane gobice, potem še do mariborskega razglednika.
Sledi spust nazaj do Pečk. Prijazen lastnik, ki urejuje okolico mi mimogrede pripravi kavico. Iz neba pa se usujejo prve dežne kaplje. Jutri je Zofka in napoved pravi, da se bo zelo ohladilo in močno deževalo. Mogoče imajo tokrat vremenarji prav.
Po skoraj petih urah hoje že v zgodnje popoldnevu zaključim pot v Logu.

10.05.2015-DRUŽABNE OBVEZNOSTI

Vikend, ki mineva je postregel z veliko družabnimi obveznostmi. Od hčerine birme, do praznovanja rojstnega dne.
Sebi sem zaželel še veliko trenutkov na poteh po hribih, šopek pa sem si tokrat nabral v dolini Lobnice.

01.05.2015-LOVRENŠKA JEZERA

Na predvečer prvega maja so vremenarji obetali za Pohorje sicer oblačno, a vendar za pohod še primerno vreme. Da bo spodnja meja oblačnosti na 1500 m pa so pozabili povedati. O vetru v njihovih napovedih ni bilo ne duha in sluha. A kaj bi, ljudje se motijo in ker vremenarji veliko govorijo, se motijo še bolj. Prijateljev, s katerimi smo se danes odpravili na pot, pa že dolgo nismo srečali, tako, da je pot minila v obujanju stvari, ki so se dogodile od našega zadnjega druženja.
Začuda je na Rogli še veliko snega, več kot pred tednom dni na 500 m višje ležeči Svinški planini v Avstriji.
Naši mladenki sta se postvaili na čelo skupine in kar potruditi se je bilo potrebno, da smo jih dohajali.
pot ki od Mašin žage vodi k Jezerom je večji del skrita v gozdu in silo vetra smo občutili šele na planem. tako je pihalo, da je obstojala nevarnost, da koga odnese v kakšno jezerce. Ker je voda verjetno sao malo nad lediščem, v enem pa še hladnejša, saj je še skoraj poledenelo, smo se hitro pobrali nazaj v zavetje gozda.
Na moje veselje je bilo danes na z+tem delu Pohorja navkljub neugodnemu vremenu zelo veliko pohodnikov. Pa saj se za prvi maj spodobi, mar ne.
Čaj, palačinke in kava v polni Koči na Pesku so prijetnemu dnevu dodali še piko na i.

26.04.2015-LADINGER SPITZE (2079 m)-SVINŠKA PLANINA

Po včerjašnjem potepu v Lavantalski dolini, sva se danes odločila še za vzpon na najvišji vrh Svinške planine. Zgodnja ura je preprečila, da bi kje na poti lahko spila kavo, vse je bilo zaprto. Jutranji pogled na gore je bil, kot bi obzorje nekdo pobrisal s krpo.
Parkirala sva malo nad vasjo Lading. Prijetna pot v svežem jutru je do Wolsberger Hutte potekala ob izjemnih pogledih proti jugu in vzhodu, kjer je bilo nebo kristalno jasno.
Ob počitku pri koči, pa so se s severa pričeli poditi prvi oblaki. Kasneje so nama prinesli celo nekaj malega dežja.
Snega do vrha skoraj ni, le tu in tam kakšno snežišče. Na vrhu srečava pohodnika, ki je prišel s povsem druge strani. Vsega skupaj sva na celi poti srečala leosem ljudi.
Ja pa da ne pozabim, tretji član naše ekipe, naša psička Smaly je bila danes krščena. Prvič je namreč uspela priti na goro visoko nad 2000 m.

25.04.2015-KLETTERSTEIG ST. ANDRÄ

To soboto sem se že drugič odpravil iskat plezališče v kraju St. Andrä. Veliko volje je bilo potrebno, da smo ga sploh našli. Cilj je bil preplezati ferato v tem plezališču. Dolga je kakih 200 m, s približno 100 višinskih metrov. Težavnost naj bi se gibala v razponu A/B, vendar se mi zdi, da je takšna ocena prenizka. Menim, da ima kar nekaj mest C. Upam, da v kratkem kje zasledim kakšno strokovno oceno. Prilagam še nekaj slik.

22.04.2015-REZULTATI PODRAVSKE LIGE 2014-2015

21.03.2015-MI TRIJE NA ŽAVCERJU

Na prvi pomladni dan pri koči na Žavcerjevem vrhu.

07.03.2015-BISTRIŠKI VINTGAR

Obveznosti so me pripeljale v Slovensko Bistrico. In kar naenkrat sta se pojavili dobri dve prosti uri. Kratek razmislek in že sem se peljal mimo tovarne Impol proti Bistriškemu Vintgarju. Samo enkrat sem bil tam, pa sem si dejal, da je enkrat nobenkrat.
Čeprav sem imel v avtu pohodne čevlje, sem se odločil oditi kar v sicer udobnih čevljih za vsak dan. In na koncu pridobil žulj. Pa sem misli, da se meni to pa že ne more pripetiti.
Dovolj časa je bilo, da sem sledil potoku vse do slapu Šum.

Kar vodnat je bil, saj se verjetno zgoraj na Pohorju že topi sneg. Kmalu po pričetku poti so me razveselile planjave pomladnega žafrana.

01.03.2015-ZELENICA

Načrt, ki sem si ga zadal v pričetku leta kar pridno izpolnjujem. Tako sem včeraj opravil svojo osmo letošnjo turo. Tokrat je bil cilj Dom na Zelenici. Turnih smučarjev je bilo resnično veliko. Primerno vreme, čeprav je pri domu občasno tudi snežilo. Dom pa je lep svetel, le gneča je bila kar prevelika.

10.01.2015-VULKAN JE ZOPET IZBRUHNIL

Dolgo vrsto let nisem bil na Smrekovcu. Z družino smo se odločili, da se odpravimo tja, saj pot pozimi ni pretirano zahtevna, čeprav se sam spomnim, da smo kje leta 1980 iz Belih vod do Smrekovca gazili tudi do pasu. Snega je bilo na poti le za vzorec, do 10 , mestoma mogoče 15 centimetrov. V gozdu pa smo hodili po kopnem. Začuda se je najina nadobudnica držala odlično. Brez stokanja, pravzaprav je tu in tam prevzela tudi vodenje poti. Za psičko Smaly pa je tako vsaka pot po gozdu užitek. Če je še kaj snega, pa jo je pravi užitek gledati v njenih norčijah. Presenetila nas je temperatura okrog 10°C. Ko smo se vračali je marsikje snega kar zmanjkalo. Največje presenečenja pa so nam pripravili gasilci (žal ne vem katerega gasilskega društva). Ko smo si ob povratku, že v temni noči, na Kramarici privoščili počitek, nas je presenetil izbruh vulkana na vrhu Smrekovca. Gasilci na "sindikalnem izletu" so namreč na vrhu Smrekovca pripravili razkošen ognjemet.Našo turo smo, kot se spodobi, če obiščemo tiste konce, zaključili v nam ljubi slaščičarni polonca v Mozirju.

03.01.2015-URŠLJA GORA

Najprej smo nekaj razmišljali o tradicionalnem pohodu k Trem žebljem na Osankarici. A antipatija do dogodkov kamor se hodijo slikat politiki nas je popeljala na Koroško. Pa da ne bi kdo mislil, da omalovažujem NOB. Kje pa, tudi moj oče je bil partizan in na Pohorju je bil ranjen in v Pavčkovih bolnicah pod Kopami se je zdravil. A postopanje politikov in njih fotografiranje na takih dogodkih se mi zdi povsem neumestno.

In kam drugam bi lahko šli za uvod v leto kakor na Uršljo goro. Odjuga prejšnjega dne in potem nočni mraz je naredil pot ledeno in spolzko. A je kljub temu je minila v dobrem razpoloženju. Redko se ustavimo pri Koči na Naravskih ledinah. Tokrat nam ni bilo žal. Prijazen oskrbnik, sicer gospodar koče pri Planinskem društvu Ravne, nas je zjutraj razveselil z odlično kavo, dekleti pa sta dobili odličen kakav. Ko smo se vračali, smo se zato še enkrat oglasili tam in bili postreženi še z dobrim domačim pecivom. Na Gori so se preganjale meglice, zato na temenu ni bilo razgleda. Pa vendar so se tu in tam v daljavi pokazali Grintovci.

Res prijeten dan in pravo nadaljevanje zaobljube, ki sem jo sprejel nekje v decembru. To da bom v letu 2015 naredil vsaj 50 (petdeset) planinskih tur.  Tisto o prvi turi, to je silvestrskem pohodu na Pohorje, in opazovanju množice ognjemetov v graški kotlini, Mariboru, Selnici in domačih Rušah, pa bom prihranil za konec leta.