Najprej smo nekaj
razmišljali o tradicionalnem pohodu k Trem žebljem na Osankarici. A antipatija
do dogodkov kamor se hodijo slikat politiki nas je popeljala na Koroško. Pa da
ne bi kdo mislil, da omalovažujem NOB. Kje pa, tudi moj oče je bil partizan in
na Pohorju je bil ranjen in v Pavčkovih bolnicah pod Kopami se je zdravil. A
postopanje politikov in njih fotografiranje na takih dogodkih se mi zdi povsem
neumestno.
In kam drugam bi
lahko šli za uvod v leto kakor na Uršljo goro. Odjuga prejšnjega dne in potem
nočni mraz je naredil pot ledeno in spolzko. A je kljub temu je minila v dobrem
razpoloženju. Redko se ustavimo pri Koči na Naravskih ledinah. Tokrat nam ni
bilo žal. Prijazen oskrbnik, sicer gospodar koče pri Planinskem društvu Ravne,
nas je zjutraj razveselil z odlično kavo, dekleti pa sta dobili odličen kakav.
Ko smo se vračali, smo se zato še enkrat oglasili tam in bili postreženi še z
dobrim domačim pecivom. Na Gori so se preganjale meglice, zato na temenu ni
bilo razgleda. Pa vendar so se tu in tam v daljavi pokazali Grintovci.
Res prijeten dan
in pravo nadaljevanje zaobljube, ki sem jo sprejel nekje v decembru. To da bom
v letu 2015 naredil vsaj 50 (petdeset) planinskih tur. Tisto o prvi turi, to je silvestrskem pohodu
na Pohorje, in opazovanju množice ognjemetov v graški kotlini, Mariboru,
Selnici in domačih Rušah, pa bom prihranil za konec leta.
Ni komentarjev:
Objavite komentar