10.01.2015-VULKAN JE ZOPET IZBRUHNIL

Dolgo vrsto let nisem bil na Smrekovcu. Z družino smo se odločili, da se odpravimo tja, saj pot pozimi ni pretirano zahtevna, čeprav se sam spomnim, da smo kje leta 1980 iz Belih vod do Smrekovca gazili tudi do pasu. Snega je bilo na poti le za vzorec, do 10 , mestoma mogoče 15 centimetrov. V gozdu pa smo hodili po kopnem. Začuda se je najina nadobudnica držala odlično. Brez stokanja, pravzaprav je tu in tam prevzela tudi vodenje poti. Za psičko Smaly pa je tako vsaka pot po gozdu užitek. Če je še kaj snega, pa jo je pravi užitek gledati v njenih norčijah. Presenetila nas je temperatura okrog 10°C. Ko smo se vračali je marsikje snega kar zmanjkalo. Največje presenečenja pa so nam pripravili gasilci (žal ne vem katerega gasilskega društva). Ko smo si ob povratku, že v temni noči, na Kramarici privoščili počitek, nas je presenetil izbruh vulkana na vrhu Smrekovca. Gasilci na "sindikalnem izletu" so namreč na vrhu Smrekovca pripravili razkošen ognjemet.Našo turo smo, kot se spodobi, če obiščemo tiste konce, zaključili v nam ljubi slaščičarni polonca v Mozirju.

03.01.2015-URŠLJA GORA

Najprej smo nekaj razmišljali o tradicionalnem pohodu k Trem žebljem na Osankarici. A antipatija do dogodkov kamor se hodijo slikat politiki nas je popeljala na Koroško. Pa da ne bi kdo mislil, da omalovažujem NOB. Kje pa, tudi moj oče je bil partizan in na Pohorju je bil ranjen in v Pavčkovih bolnicah pod Kopami se je zdravil. A postopanje politikov in njih fotografiranje na takih dogodkih se mi zdi povsem neumestno.

In kam drugam bi lahko šli za uvod v leto kakor na Uršljo goro. Odjuga prejšnjega dne in potem nočni mraz je naredil pot ledeno in spolzko. A je kljub temu je minila v dobrem razpoloženju. Redko se ustavimo pri Koči na Naravskih ledinah. Tokrat nam ni bilo žal. Prijazen oskrbnik, sicer gospodar koče pri Planinskem društvu Ravne, nas je zjutraj razveselil z odlično kavo, dekleti pa sta dobili odličen kakav. Ko smo se vračali, smo se zato še enkrat oglasili tam in bili postreženi še z dobrim domačim pecivom. Na Gori so se preganjale meglice, zato na temenu ni bilo razgleda. Pa vendar so se tu in tam v daljavi pokazali Grintovci.

Res prijeten dan in pravo nadaljevanje zaobljube, ki sem jo sprejel nekje v decembru. To da bom v letu 2015 naredil vsaj 50 (petdeset) planinskih tur.  Tisto o prvi turi, to je silvestrskem pohodu na Pohorje, in opazovanju množice ognjemetov v graški kotlini, Mariboru, Selnici in domačih Rušah, pa bom prihranil za konec leta.