14.05.2015-PO POHORJU

Včasih je dobro na pot povsem sam. Da ustaviš konje, v miru razmisliš. Pohorski gozdovi so za takšne poti še posebej primerni. Pa še pred hišnim pragom so.
Današnjo pot sem pričel v Logu pri Bistrici ob Dravi. Strm vzpon proti Pečkam (720 m). Pri koči izpolnim listek, Pečke moja impresija in preberem, da so bili nekateri tu letos že več kot stokrat.
V nadaljevanju se odločim za pot, ki pelje proti Mariborski koči. Pozimi sva z vodniškim kolegom Darkom, kar krepko gazila po njej. Do kolena in mestoma še čez.
Tokrat je vse lahko, ptički veselo žvrgolijo, misli pa se vrtijo okrog vodniških obveznosti, ki prihajajo. Pa željene ture, ki jih želim letos opraviti.
Družbo mi dela naša psička Smaly. Gozd je njeno priljubljeno igrišče. Teka naprej, pa nazaj, pa opreza za glasovi ptic.... Kmalu sem na mestu, kjer sva pozimi z Darkom skrenila proti Glažuti. Snega je bilo pač preveč. Sedaj je vse lahko, le tu in tam malo bolj zasopem.
Na južni strani Pohorja proti Mariborski koči moram po najprej makadamski, potem še po asfaltni cesti, da pridem do Mariborske koče. Malo obiska, pa saj ni čudno. Med tednom je, praznik je le v sosednjih državah. Verjetno so bolj krščanske. Mi imamo raje revolucionarne praznike.
Odličen čaj, kavica in nared sem za povratek.
Najprej mimo vojaškega stolpa, tako imenovane gobice, potem še do mariborskega razglednika.
Sledi spust nazaj do Pečk. Prijazen lastnik, ki urejuje okolico mi mimogrede pripravi kavico. Iz neba pa se usujejo prve dežne kaplje. Jutri je Zofka in napoved pravi, da se bo zelo ohladilo in močno deževalo. Mogoče imajo tokrat vremenarji prav.
Po skoraj petih urah hoje že v zgodnje popoldnevu zaključim pot v Logu.

10.05.2015-DRUŽABNE OBVEZNOSTI

Vikend, ki mineva je postregel z veliko družabnimi obveznostmi. Od hčerine birme, do praznovanja rojstnega dne.
Sebi sem zaželel še veliko trenutkov na poteh po hribih, šopek pa sem si tokrat nabral v dolini Lobnice.

01.05.2015-LOVRENŠKA JEZERA

Na predvečer prvega maja so vremenarji obetali za Pohorje sicer oblačno, a vendar za pohod še primerno vreme. Da bo spodnja meja oblačnosti na 1500 m pa so pozabili povedati. O vetru v njihovih napovedih ni bilo ne duha in sluha. A kaj bi, ljudje se motijo in ker vremenarji veliko govorijo, se motijo še bolj. Prijateljev, s katerimi smo se danes odpravili na pot, pa že dolgo nismo srečali, tako, da je pot minila v obujanju stvari, ki so se dogodile od našega zadnjega druženja.
Začuda je na Rogli še veliko snega, več kot pred tednom dni na 500 m višje ležeči Svinški planini v Avstriji.
Naši mladenki sta se postvaili na čelo skupine in kar potruditi se je bilo potrebno, da smo jih dohajali.
pot ki od Mašin žage vodi k Jezerom je večji del skrita v gozdu in silo vetra smo občutili šele na planem. tako je pihalo, da je obstojala nevarnost, da koga odnese v kakšno jezerce. Ker je voda verjetno sao malo nad lediščem, v enem pa še hladnejša, saj je še skoraj poledenelo, smo se hitro pobrali nazaj v zavetje gozda.
Na moje veselje je bilo danes na z+tem delu Pohorja navkljub neugodnemu vremenu zelo veliko pohodnikov. Pa saj se za prvi maj spodobi, mar ne.
Čaj, palačinke in kava v polni Koči na Pesku so prijetnemu dnevu dodali še piko na i.