18.04.2018-Hrvaška planinska pot 2. del (Hrvatska planinarska obilaznica)

Pa sva oba z Biserko uspela ujeti prosto na isti dan. Načrte je potrebno izpolnjevati in pot naju je zopet vodila na Hrvaško.
Najin prvi današnji cilj je bil Ravna gora. Vožnja skozi sveže ozelenelo pokrajino je balzam za dušo. Prijeten klepet, vmes še pogovor z Ano, ki preživlja dneve v Rimu. Avtocesto sva zapustila pri Ptuju in sva nanjo zapeljala šele zvečer pri Slovenski Bistrici. Na Hrvaškem sva vedno bolj presenečena z urejenostjo cest. Tudi tistih makadamskih kot je tista, ki vodi na Filičev dom pod vrhom Ravne gore.
Sredi tedna je dom seveda zaprt, pa še zunaj sezone je. Kaj se najde tudi v nahrbtniku, kavo pa sva tako spotoma spila v vaški gostilni v kraju Žarovnica.
Kratek vzpon do razglednega stolpa imenovanega Piramida na vrhu Ravne gore (680 m).

Na piramido se povzpneš po navpični lestvi.

Razgledi niso posebej dobri, a vendar vidiva globoko spodaj Trakoščan.

Kratek povratek do avtomobila in nadaljevanje vožnje proti naslednjemu cilju.

Kar nekaj kilometrov sva prevozila, da sva prišla do doma na Kalniku. peljala sva se tudi čez kraj z imenom Gačice, pa Pofuki, Biserka je ugotovila, da so na Hrvaškem najmanj tri Rijeke, Rijeka, Donja Rijeka in Gornja Rijeka.

Najin cilj je bil kraj Kalnik, izhodišče za najin vzpon na vrh Vranilac (643 m). Planinski dom je bil zaprt.

 Pa se pred domom malo sončiva in se po prijetni gozdni poti odpraviva na vrh.

Pod vrhom je telekomunikacijski oddajnik oblike rakete, ki bo pravkar poletela v vesolje. Ko se veter zaplete v njegove antene, je hrup kot bi se pripravljala startna procedura. In veter je bil na Kalniku danes kar močan.

 

Smaly je pri vzponu potrebovala malo tehnične podpore, saj je bilo tik pod vrhom potrebno preplezati nekaj skal. Imajo pa na Kalniku tudi pravo ferato, kratko sicer a vendar ocene C-D.

 

Najina zadnja današnja cilja sta bila vrh Medvednice Slijeme in Horvatovih 500 stuba.
Upala sva, da bo hotel Tomislavov dom odprt in res je bil. Pa sva v hotelu s tremi zvezdicami dobila celo jed na žlico. Fižolova enolončnica (varivo) in lečina enolončnica sta teknili kot že dolgo ne.
Od Tomislavovega doma do vrha je le dober lučaj. Impozanten je stolp na vrhu Sljemena. Pa tudi tam je odprt lokal pri nekem medvedu.

Ker je sljemenska cesta enosmerna sva se še enkrat spustila do Zagreba in se vrnila skoraj na vrh. In kot že ugotovljeno. Cesta s pravim imenom. urejena, brez lukenj..., kot kje v Avstriji.

Najin zadnji cilj so bile Horvatove stube. 500 stopnic, ki jih je zanesenjak Vladimir Horvat, čez skalni greben delal dolgih sedem let.

 

Vredno obiska, ob dnevu, ko pa ni nikogar nikjer, še toliko bolj doživeto.